V poznem jesenskem času (9. november) smo se člani TD Gradišče tudi letos po protokolu in tradiciji podali na društveno strokovno ekskurzijo v Zgornje Savinjsko dolino.
Izpred stalnega štartnega prostora, Mačkovega poda, smo ob 7.30 uri zjutraj, nedaleč od Trojan, krenili najprej proti jutranji kavi, ki nam je zjasnila oko za ogled prve zanimive izobraževalno-turistične točke izleta, Muzeja gozdarstva in lesarstva v Nazarjah.
Gre namreč za panogi, ki sta predstavljali glavni vir dohodka in s tem preživetja večine ljudi tega območja. Muzej je bil ustanovljen leta 2000, ki odtlej skrbi za zaščito premične kulturne dediščine gozdarstva in lesarstva.
Stalna razstava z vsemi ohranjenimi predmeti lesne obrti (orodje, flosi, drevesne vrste, domovanja gozdarjev itd. ) je odličen in poučen prikaz te slovenske tradicije.
Drugi ogled smo nadaljevali v cerkvi sv. Frančiška Ksaverja v Radmirju, kjer so v zakladnici imenitnikov 18. stoletja med drugim razstavljeni znameniti, ročno izdelanimašni plašči. Med njimi je tudi mašni plašč, ki ga je izvezla sama cesarica Marija Terezija in ga kot darilo poklonila cerkvi leta 1750. Cerkev je s to zakladnico priljubljena turistična zanimivost tudi med tujimi turisti.
Ob poslabšanju vremena, ko je naš izlet postal deževno-moker, je zato še toliko bolj prijala topla malica v hotelu Planika v Ljubnem ob Savinji.
V neposredni bližini hotela smo si nato ogledali simpatičen muzej, v katerem je urejena zanimiva flosarska zbirka, ki predstavlja življenje flosarjev oz. splavarjev skozi pol tisočletno zgodovino: kako so živeli ti pogumni in garaški možje, kakšen je bil utrip na rajžah po Savinji, Savi in Donavi, vse tja do Črnega morja, kako so splav izdelali, kdo so bili flosarski birti, krmaniži, prednjeki in zadnjeki. Izvedeli smo tudi, kaj je to samec, mitrovčan in kuzla, kakšen je bil flosarski krst ter še mnogo več iz flosarskega življenja.
Ob bogatem fotografskem in materialnem gradivu in diaprojekcijski predstavitvi je bila zgodba še toliko bolj zanimiva, saj jo je pripovedoval potomec flosarjev, g. Čuks.
Zaradi velikega poslabšanja vremena, ki nam je onemogočilo sprehod do slapa Rinka, smo izlet sklenili z obiskom centra Rinka v Solčavi. To je sodobno večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega, ki je bil postavljen s pomočjo evropskih sredstev. Povezuje različne dejavnosti in prinaša nove razvojne priložnosti. Prisluhnili smo multimedijski predstavitvi tega območja in dobili namige za poletne in zimske izlete po teh izjemnih naravnih lepotah. Stalna razstava o življenju in naravi Solčavskega pa nas popelje na sprehod iz pra-bivališča v značilno lokalno hišo, na dvorišče k lesu in ovcam ter v gozd in gorovje. Razstavo dopolnjuje tudi prodajni program značilnih solčavskih izdelkov (uporabni predmeti iz volne in lesa, savinjski želodec, itd.).
Prijetno utrujeni in polni kulturno-turističnega doživetja smo se v Mozirju z veseljem predali še okusni večerji in sproščenemu klepetu s sovaščani. Domov smo se vrnili v poznih večernih urah.
Zapisala Bilka Demšar