Turistično društvo Gradišče pri Lukovici

V soboto 27. junija 2015, smo se člani TD Gradišče udeležili že tradicionalnega 15. srečanja Gradišč iz celotne Slovenije, ki je bilo letos v Gradišu v občini Tišina. Pričakali so nas lokalni vodiči, ki so nam razkazali celotno občino ter nas odpeljali na ogled Vrta spomina in tovarištva v Petanjcih, ki je kot poseben spominski park zaščiten kulturni spomenik. Sledil je prihod na prireditveni prostor, kjer je bil zabavno-glasbeni program z različnimi družabnimi aktivnostmi in seveda tradicionalnimi spretnostnimi igrami, kjer smo zasedli solidno 4. mesto. Poudariti je treba, da je ideja o srečanjih Gradišč iz vse Slovenije zrasla prav v Gradišču pri Lukovici pred 15 leti pod taktirko dolgoletnega predsednika TD Gradišče Aleša Burje, ki ima na gradiških srečanjih neuradni vzdevek »oče prireditve« in mu tudi organizatorji vedno izkažejo posebno pozornost. Člani TD Gradišča pri Lukovici so bili prvi organizatorji srečanja, kar je tedaj pomenilo ogromen logistični zalogaj. Za njegovo izvedbo je bilo potrebno vložiti ogromno truda celotne vasi, da je bila prireditev izpeljana na visokem nivoju. Tedaj so bili komunikacijski kanali precej drugačni kot danes, tako da organizatorji do zadnjega trenutka niso vedeli, koliko Gradišč se bo udeležilo tega prvega srečanja. Dogodek je z leti prerasel v odmevno prireditev, ki je v večini občin tudi osrednji občinski dogodek. Naslednje leto nas bo srečanje Gradišč vodilo v Gradišče pri Ormožu, ki se ga bomo z veseljem udeležili.

Tudi letos smo se v začetku leta zbrali šahisti na tradicionalnem šahovskem turnirju v naši brunarici. Letos namreč mineva že 20 let odkar se v Gradišču igra šah pod okriljem turističnega društva Gradišče. V začetku je šahistom prostor odstopil gospod Matija Cerar. Sedaj pa se že vrsto let dobivamo v brunarici turističnega društva. Turnirja se je tokrat
udeležilo 10 udeležencev. Po petih urah hudih bojev na šahovnici smo dobili zmagovalce. Najbolje so se odrezali Gregor Barlič (1. mesto), Marjan Prelovšek (2. mesto) in Dušan Drčar (3. mesto). Ostali udeleženci so se razvrstili v naslednjem vrstnem redu: Alfonz Hrovat, Milan Vesel, Mavricij Vidmar, Viki Hrovat, Niko Kokalj, Stane Dolinšek in Vinko Nakrst. Poleg praktičnih nagrad za vse udeležence, so prvi trije prejeli tudi pokal. Po končanem turnirju in slikanju smo imeli še obvezno zakusko, ki je trajala še dolgo v noč z obvezo, da se drugo leto spet vidimo.

V poznem jesenskem času (9. november) smo se člani TD Gradišče tudi letos po protokolu in tradiciji podali na društveno strokovno ekskurzijo v Zgornje Savinjsko dolino.

Izpred stalnega štartnega prostora, Mačkovega poda, smo ob 7.30 uri zjutraj, nedaleč od Trojan, krenili najprej proti jutranji kavi, ki nam je zjasnila oko za ogled prve zanimive izobraževalno-turistične točke izleta, Muzeja gozdarstva in lesarstva v Nazarjah.

Gre namreč za panogi, ki sta predstavljali glavni vir dohodka in s tem preživetja večine ljudi tega območja. Muzej je bil ustanovljen leta 2000, ki odtlej skrbi za zaščito premične kulturne dediščine gozdarstva in lesarstva.

Stalna razstava z vsemi ohranjenimi predmeti lesne obrti (orodje, flosi, drevesne vrste, domovanja gozdarjev itd. ) je odličen in poučen prikaz te slovenske tradicije.

Drugi ogled smo nadaljevali v cerkvi sv. Frančiška Ksaverja v Radmirju, kjer so v zakladnici imenitnikov 18. stoletja med drugim razstavljeni znameniti, ročno izdelanimašni plašči. Med njimi je tudi mašni plašč, ki ga je izvezla sama cesarica Marija Terezija in ga kot darilo poklonila cerkvi leta 1750. Cerkev je s to zakladnico priljubljena turistična zanimivost tudi med tujimi turisti.

Ob poslabšanju vremena, ko je naš izlet postal deževno-moker, je zato še toliko bolj prijala topla malica v hotelu Planika v Ljubnem ob Savinji.

V neposredni bližini hotela smo si nato ogledali simpatičen muzej, v katerem je urejena zanimiva flosarska zbirka, ki predstavlja življenje flosarjev oz. splavarjev skozi pol tisočletno zgodovino: kako so živeli ti pogumni in garaški možje, kakšen je bil utrip na rajžah po Savinji, Savi in Donavi, vse tja do Črnega morja, kako so splav izdelali, kdo so bili flosarski birti, krmaniži, prednjeki in zadnjeki. Izvedeli smo tudi, kaj je to samec, mitrovčan in kuzla, kakšen je bil flosarski krst ter še mnogo več iz flosarskega življenja.
Ob bogatem fotografskem in materialnem gradivu in diaprojekcijski predstavitvi je bila zgodba še toliko bolj zanimiva, saj jo je pripovedoval potomec flosarjev, g. Čuks.
Zaradi velikega poslabšanja vremena, ki nam je onemogočilo sprehod do slapa Rinka, smo izlet sklenili z obiskom centra Rinka v Solčavi. To je sodobno večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega, ki je bil postavljen s pomočjo evropskih sredstev. Povezuje različne dejavnosti in prinaša nove razvojne priložnosti.  Prisluhnili smo multimedijski predstavitvi tega območja in dobili namige za poletne in zimske izlete po teh izjemnih naravnih lepotah. Stalna razstava o življenju in naravi Solčavskega pa nas popelje na sprehod iz pra-bivališča v značilno lokalno hišo, na dvorišče k lesu in ovcam ter v gozd in gorovje. Razstavo dopolnjuje tudi prodajni program značilnih solčavskih izdelkov (uporabni predmeti iz volne in lesa, savinjski želodec, itd.).

Prijetno utrujeni in polni kulturno-turističnega doživetja smo se v Mozirju z veseljem predali še okusni večerji in sproščenemu klepetu s sovaščani. Domov smo se vrnili v poznih večernih urah.

Zapisala Bilka Demšar

Kot obljubljeno v lanskem letu, smo šahovski turnir ponovili tudi letos!

29. junija 2013 smo izvedli strokovno ekskurzijo na Ptuj.

Ogledali smo si največji slovenski vrt v Selekcijsko poskusnem centru Semenarne Ljubljana na Ptuju. Tam na 35 hektarjih površin pridelujejo seme za več kot 30 avtohtonih slovenskih sort vrtnin. Tu smo si lahko ogledali tudi sortne vegetacijske poskuse vrtnin vseh semen, ki jih Semenarna Ljubljana trži v svojih semenskih vrečicah. Pogledali smo si tudi vegetacijski poskus žit, ki jih imajo v svojem prodajnem programu. Po ogledu smo se odpravili na sprehod po starem delu Ptuja. Na koncu pa nas je pot vodila še k znani romarski cerkvi na Ptujsko goro.